Slovo velikana nepozabnih popevk

Slovenijo je pretresla vest o smrti Tadeja Hrušovarja, enega največjih glasbenih ustvarjalcev. Dejvi je napisal preko 400 skladb za različne izvajalce, ki so nastopali na številnih zabavno-glasbenih festivalih. Med najbolj znanimi je bilo njegovo ustvarjanje za skupino Hazard, ne nazadnje pa je tukaj še Pepel in kri in evrovizijska Dan ljubezni.

Tadej 'Dejvi' Hrušovar (1947-2020)Foto: Tatjana Splichal

Svojo glasbeno pot je začel leta 1964, v istega leta ustanovljenem in takrat zelo priljubljenem celjskem ansamblu The Fellows, s katerimi je prvič nastopil na večjem koncertu. To je bil koncert ob Dnevu mladosti leta 1966 v Hali Tivoli pred 6000 obiskovalci. Istega leta se je pridružil glasbeni skupini Bele vrane, po njenem razpadu leta 1975 pa je ustanovil skupino Pepel in kri, ki je že prvo leto zastopala Jugoslavijo na Evroviziji z eno največjih uspešnic slovenske glasbe sploh - pesmijo Dan ljubezni. Na Evroviziji je sodeloval tudi leta 1990 v Zagrebu, kjer je s skupino Pepel in kri prepeval spremljevalne vokale zmagovalcu Totu Cutugnu (Insieme 1992).

Toto Cutugno ter Pepel in kri na Pesmi Evrovizije 1990 v Zagrebu.Foto: Zajem zaslonske slike / YouTube

Veliki intervju s Tadejem Hrušovarjem (Vse skrivnosti evrovizijske pesmi Dan ljubezni), ki ga znova objavljamo v celoti, je pred petimi leti, leta 2015, pripravil poznavalec evrovizijskih in slovenskih popevk Samo Koler.

Z legendarnim glasbenikom, skladateljem in pevcem smo se v uredništvu Evrovizija.com pogovarjali pred petimi leti, in sicer 22. marca 2015, ko je minilo točno 40 let, ko je pesem Dan ljubezni na odru dvorane sejmišča St. Alvsjö v predmestju Stockholma izvedla skupina Pepel in kri. To je bila zadnja pesem v slovenščini pod okriljem Jugoslavije – do naslednje slovenske besede z evrovizijskega odra smo čakali kar 18 let. 

Vse skrivnosti evrovizijske pesmi Dan ljubezni

Kdaj in kako je nastala ta znamenita pesem Dan ljubezni?
Po koncu delovanja Belih vran sem še naprej razmišljal o skupini, ki bi gojila večglasno petje. Tako smo se zbrali in pred novembrom 1974, ko sem moral na služenje vojaškega roka, posneli v studiu Akademik in radijskem studiu 14 tri skladbe: Naj bo baby (v kateri je solistično briljiral Oto Pestner), Enakonočje in Dan ljubezni (v katerih sem solistično vlogo namenil Ditki). Takrat še nismo imeli imena, mislim, da so ti prvi posnetki v radijskem arhivu označeni kar kot »Zbor Tadeja Hrušovarja«.

Kako pa ste prišli do nekoliko nenavadnega imena Pepel in kri?
Ko sem bil že v vojski, me je tekstopisec Dušan Velkaverh vprašal, če bi bila katera od posnetih pesmi primerna za opatijski festival, in odločil sem se za Dan ljubezni. Tudi imena se je spomnil Dušan Velkaverh, on je bil takrat še precej režimsko usmerjen. Ime je razložil v istoimenski skladbi, ki smo jo peli na Slovenski popevki junija 1975.

Posebej primerno za zabavnoglasbeno skupino to ime ne zveni …
Res. Po angleško pa še manj: Ashes and blood. V Stockholmu me je neki angleški novinar na tiskovni konferenci vprašal, če smo ime prepisali s kakšnega nagrobnika na pokopališču.

Pepel in kri na ESC 1975.Foto: TV Ljubljana

Zmaga v Opatiji je bila velik dosežek, saj so takrat nastopala mnoga vrhunska glasbena imena iz vseh delov Jugoslavije: Oliver Dragojević, Neda Ukraden ...
Bili smo veliki avtsajderji, jaz kot avtor pa še posebej. Za nastop v Opatiji sem potreboval posebno dovoljenje vojaških oblasti in na odru sem bil v uniformi. Očitno pa mi je uspelo najti nekaj novega, izvirnega, nekaj, česar do takrat v Jugoslaviji ni bilo. Zmagali smo tako po glasovanju žirij poslušalcev in gledalcev vseh RTV postaj, kot v glasovanju posebne strokovne žirije, ki nam je podelila vozovnico za evrovizijski festival v Stockholmu. Dokazali smo, da lahko tudi s pesmijo v slovenščini osvojiš jugoslovansko občinstvo. Ob tem pa še niti pogodbe z glasbeno založbo nismo imeli.

Tadej 'Dejvi' Hrušovar je še kako zaznamoval slovenski glasbeni prostor.Foto: Alesh Maatko

Sklepam, da so se založniki po zmagi kar tepli za vas …
Kje pa! Jure Robežnik, ki je takrat vodil ZKP RTV Ljubljana, me je celo fizično napadel, ker sem mu z zmago pokvaril načrte. Slovenska založba je imela takrat velike načrte na jugoslovanskem tržišču in so veliko vložili v Nedo Ukraden ter so računali, da bo zmagala. Jaz sem nato podpisal za Jugoton, vendar smo zaradi pritiskov iz Ljubljane ploščo vseeno izdali pri ZKP, sam pa sem se moral odpovedati še večjemu delu tantiem. Tudi kasneje nisem imel dobrih izkušenj z ZKP: prodajali so moje pesmi ali producentsko delo v tujino, pa na teh izdajah sploh nisem naveden. Vedno sem vso energijo posvečal ustvarjanju in iskanju novih glasbenih poti, nisem pa se znal promovirati in služiti. Verjetno sem edini pomembnejši glasbeni ustvarjalec v Sloveniji, ki mu Založba še ni izdala plošče z največjimi uspehi.

V Opatiji so nastopili: Ditka Haberl, članice vokalne skupine Strune (Nada Žgur, Alenka Sterle, Zvezdana Sterle, Palmira Klobas, Oto Pestner, Ivo Mojzer, Darko Rošker, Janez Goršič, Tadej Hrušovar, na odru pa je bil tudi Dušan Velkaverh.

V Opatiji vas je bilo na odru dvanajst, na evrovizijskem odru pa lahko stoji največ šest izvajalcev. Kako je padel izbor na šesterico?
Določil sem jo izključno po glasovnih kriterijih. Problem je bil, da se do konca ni vedelo, ali bom sploh lahko odpotoval v Stockholm. Takrat sem bil v vojski in moj primer je prišel celo do generalštaba. Šele tri dni pred odhodom so mi izdali dovoljenje za pot v tujino – to je bilo prvič, da so kaj takega dovolili nekomu iz estrade.

Pepel in kri na prireditvi Poletna noč 2011.Foto: Alesh Maatko

Orkestrski aranžma je nastal kasneje

Dan ljubezni sem si zamislil v »easy country« slogu. Z aranžerjem Dečom Žgurjem sva se odločila, da bo uvod zaigran z »bottleneck slide« kitaro. Vrhunski kitarist Milan Ferlež se je na snemanju s tem mučil tri ure ... Šele za kasnejše izvedbe smo naredili pameten orkestrski aranžma.

Tadej Hrušovar

Kako pa je bilo v Stockholmu?
Festival je potekal na obrobju mesta, na sejmišču St. Alvsjömessan. Tako so se odločili verjetno iz varnostnih razlogov. Vse je bilo izredno zastraženo – še posebej delegacije Izraela, Irske in Jugoslavije – nekaj let pred tem so namreč izvedli atentat na jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem. Bili smo v posebnem hotelu in skoraj nismo smeli pomoliti nosu ven. Potekale so tudi demonstracije proti festivalu. Prišlo je veliko glasbenih založnikov, saj so bili takrat festivali ena glavnih promocij glasbenikov – videa takrat še ni bilo. Posneli smo tudi angleško verzijo pesmi in ta je izšla v več evropskih državah. Nastalo je tudi nekaj verzij v tujih jezikih: nemška, nizozemska …

Živa izvedba z orkestrom nekako ni ponovila izvedbe s posnetka.
Dan ljubezni sem si zamislil v »easy country« slogu. Z aranžerjem Dečom Žgurjem sva se odločila, da bo uvod zaigran z »bottleneck slide« kitaro. Vrhunski kitarist Milan Ferlež se je na snemanju s tem mučil tri ure. Zaradi vseh zapletov z mojih odhodom nisem imel niti časa misliti na orkestracijo, pa bi še v Stockholmu lahko dopisali osem taktov za celoten orkester, ne pa tisti uvod s kitaro in klavirjem, ki se ga še niti dobro slišalo ni. Šele za kasnejše izvedbe smo naredili pameten orkestrski aranžma.

Kasneje ste velikokrat sodelovali na jugoslovanskih izborih.
Da, a skoraj nikoli kot uradni predstavnik TV Ljubljana, večinoma so moje pesmi izbrali dodatno v Beogradu.

Brez plošče z največjimi uspehi

Vedno sem vso energijo posvečal ustvarjanju in iskanju novih glasbenih poti, nisem pa se znal promovirati in služiti. Verjetno sem edini pomembnejši glasbeni ustvarjalec v Sloveniji, ki mu Založba še ni izdala plošče z največjimi uspehi.

Tadej Hrušovar

In kakšno počastitev vam je pripravila RTV Slovenija ob 40-letnici Dneva ljubezni?
Na RTV Slovenija sem že skoraj od osamosvojitve nezaželen. Sodeloval sem samo na prvem izboru za Pesem Evrovizije v samostojni Sloveniji, pa še to s skladbo, ki ni bila namensko napisana za ta festival (Nekdo igra klavir – Čudežna polja). Kasneje me je enkrat Mojmir Sepe, ki je sedel v žiriji, prosil, naj napišem dodatno skladbo, pa je nato niso sprejeli. Tudi me nikoli niso povabili v nobeno žirijo ali izbirno komisijo. Povabijo me samo, kadar res morajo, saj se Dnevu ljubezni pač ne morejo izogniti, ker je praktično ponarodela.

Aktualno dogajanje lahko spremljate še na našem družbenem omrežju TWITTER in FACEBOOK.

Sorodne novice

2.1.2021

Evrovizijski svet žaluje; poslovil se je irski predstavnik Liam Reilly

25.12.2020

V spomin Mojmirju Sepetu

5.12.2020

'Dragi Tadej, naj Dan ljubezni zdaj odmeva tudi tistim, tam zgoraj'

14.11.2020

Slovo nekdanjega evrovizijskega predstavnika, Krunoslava Slabinca

29.10.2016

Noč čarovnic oziroma kako grozljiva je bila in je lahko Pesem Evrovizije

Facebook

Twitter